Posvet RK RS o zakonu o univerzi

15.04.2009 Posvet RK RS o zakonu o univerzi
Na Univerzi v Mariboru so v torek, 15. aprila 2009 gostili posvet Rektorske konference Republike Slovenije (RK RS) o predlogu zakona o univerzi, na katerem je sodelovalo okoli sto udeležencev vseh štirih slovenskih univerz. Za pripravo zakonskega predloga je zadolžena posebna delovna skupina, ki jo vodi predsednik RK RS in rektor Univerze na Primorskem dr. Rado Bohinc. Po njegovih besedah bo predlog zakona, ki je že četrti mesec predmet javne razprave znotraj akademskih skupnosti slovenskih univerz, ponudil veliko novosti. »Razprava je bila doslej zelo angažirana in bogata. Pokazala je tudi veliko različnost pogledov na temeljna vprašanja,« je poudaril Bohinc. Po njegovem mnenju bo v nadaljevanju največ usklajevanja deležno vprašanje pravnega statusa članic univerze. »Glede tega se še nismo poenotili znotraj delovne skupine. Med akademiki in njihovimi sodelavci obstajata dva različna pogleda: po prepričanju prvih, naj bi bila članica univerze pravna oseba, drugi pa zagovarjajo relativno samostojnost posameznih enot znotraj univerze, ki ne bi imele pravnega statusa« je pojasnil Bohinc. Kot je dejal, bo moralo vprašanje pravnega statusa članic univerze dobiti svoj epilog na strokovnih razglabljanjih znotraj delovne skupine. »Prav lahko pa se tudi zgodi, da bo zaradi različnih pogledov to vprašanje ostalo odprto,« je opozoril rektor Univerze na Primorskem in še povedal, da se ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo doslej še ni vključilo v razpravo o predlogu zakona o univerzi.
Udeležence posveta je v imenu resornega ministrstva nagovoril državni sekretar dr. Jozsef Györkös, ki je poudaril, da je ministrstvo na posvetu le v vlogi »opazovalca«. »Sočasno tudi mi spreminjamo zakon o visokem šolstvu in vsak nauk iz današnje razprave je zelo dobrodošel vhodni podatek za načrtovane spremembe,« je dejal dr. Györkös. »Besedilo ima nekaj odličnih nastavkov, predvsem v tej smeri, kaj univerza sploh je. Danes je v zakonu univerza kot takšna zelo ohlapno opredeljena in ne vsebuje nujno potrebnih kakovostnih kriterijev«, je opozoril državni sekretar. Po njegovih besedah se bo ministrstvo lotilo implementacije zakonskega predloga takoj, ko bo ta dosegel soglasje med univerzami.
Rektor Univerze v Mariboru dr. Ivan Rozman se je zavzel za univerzo kot enovit pravni subjekt, kjer ima senat univerze odločujočo vlogo ne samo glede pedagoškega, ampak tudi glede raziskovalnega dela. Po njegovih besedah je nujen umik univerze iz javnega sektorja. »To je njena avtonomna pravica, takšen status pa narekuje tudi vsebina njenega delovanja. Samo v primeru takšnega statusa je mogoče zagotavljati akademsko svobodo,« je povedal dr. Rozman.
Rektorica Univerze v Ljubljani dr. Andreja Kocijančič je poudarila potrebo po hkratni spremembi zakona o univerzi in zakona o visokem šolstvu. Po njenih besedah bi moral zakon o univerzi jasno opredeliti odnos med univerzo in njenimi članicami. Ob tem je dekan ljubljanske Pravne fakultete in član delovne skupine dr. Rajko Pirnat menil, da zakon ne sme povzročiti centralizacije delovanja univerze.

Vir: Prirejeno po zapisu na spletni strani UM