15.10.2009 Posvet univerz na temo “Prenova doktorskega študija”
Ljubljana – Pri organizaciji doktorskega študija je treba razmisliti o povezovanju med slovenskimi univerzami, pri čemer je vprašanje, koliko zakonodaja to dopušča, je poudaril prof. dr. Rado Bohinc.

Predsednik rektorske konference prof. dr. Bohinc, ki je obenem rektor Univerze na Primorskem, je na posvetu slovenskih univerz o reformi doktorskega študija sicer kot eno temeljnih razsežnosti doktorskega študija izpostavil povezanost raziskovalne in študijske dejavnosti, pri tem pa se po njegovo odpira vprašanje financiranja raziskovalne dejavnosti univerz. Preostale razsežnosti doktorskega študija, kot so interdisciplinarnost, medinstitucionalnost in mednarodnost, so po njegovih besedah v tujini sprožile postopke povezovanja univerz. Razmere zato kričijo po povezovanju slovenskih univerz. Ob tem pa se poraja vprašanje, ali visokošolska zakonodaja tovrstno povezovanje vzpodbuja ali pa jo nemara celo preprečuje. Kot je dejal predsednik rektorske konference, univerza za razliko od njenih članic ni sposobna akreditacijskega postopka in zato sedaj ne more razvijati svojih programov.

Zbrane je nagovoril tudi rektor Univerze v Ljubljani (UL) Stane Pejovnik, ki je izpostavil, da doktorski študij pomeni izobraževanje preko raziskovanja. Pri tem pa na UL trčimo na zadrego, ki se ji reče slaba oprema. Tudi ta problem bi bilo, kot je nakazal, mogoče rešiti s povezovanjem znotraj slovenskega visokošolskega prostora. Prof. dr. Pejovnik je opozoril še na nevarnost, ki jo prinaša visoka specializacija današnjega doktorskega študija in zaradi katere se je oslabila tudi komunikacija med pripadniki različnih strok. “Znanost je avtonomna le takrat, ko je holistična,” je Pejovnik razložil potrebo, da posamezniki ob ohranjanju svoje specializiranosti občasno tudi “pridejo na površje” in se soočijo s pripadniki drugih strok.
Vabilo in ostale infromacije so dostopne v rubriki “Konference in drugi dogodki”.

Vir: Prirejeno po zapisu STA