21.1.2010 Zasedanje 10. seje Rektorske konference RS (RK RS)
Danes je v prostorih palače Armerija Univerze na Primorskem potekala 10. seja Rektorske konference Republike Slovenije (RK RS) , obenem tudi zadnja pod vodstvom Univerze na Primorskem in njenega rektorja, dveletnega predsednika RK RS prof. dr. Rada Bohinca.
Univerza na Primorskem je v času predsedovanja izvedla deset sej, svoje delovanje pa je usmerila predvsem v tematike s področja visokega šolstva in znanstveno-raziskovalne in razvojne dejavnosti. Nadalje je v letih 2008 in 2009 RK RS na različne institucije (Vlado RS, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo (MVZT), ostala resorna ministrstva in druge organizacije, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), Svet RS za visoko šolstvo idr.) naslovila skupno petdeset uradnih dopisov. Le-te so nastale v sodelovanju strokovnih služb vseh članic RK RS in vsebujejo strokovne predloge glede sistemskega reševanja ključnih vprašanj na področju nacionalnega izobraževanja in raziskovalne dejavnosti. V letu 2009 sta bila organizirana dva posveta in mednarodna konferenca v Portorožu, svoje aktivno sodelovanje pa je RK RS nadaljevala tudi v mednarodnem prostoru; v letu 2008 je RK RS s podpisom deklaracije »Declaration of Commitment by Slovenian Universities on the Adoption of the European Charter for Researchers and on Code of Conduct for the Recruitment of researchers« pristopila v proces implementacije smernic, ki jih je v letu 2005 sprejela Komisija evropskih skupnosti. Poleg izvedenih drugih nalog in udeležb na drugih mednarodnih konferencah, je pod vodstvom Univerze na Primorskem zaživela tudi prehodna spletna stran RK RS, kjer so informacije dostopne v slovenskem in angleškem jeziku, njeno skrbništvo pa zagotavlja njen sekretariat. Na tem naslovu si lahko ogledate tudi celotno poročilo o opravljenem delu RK RS v času predsedovanja UP.
RK RS je na današnji seji ponovila, da nadaljuje prizadevanja za čimprejšnji sprejem zakona o univerzi. Obenem je bilo spet poudarjeno stališče, da se slovenske univerze lahko razvijajo po evropskih merilih le znotraj moderniziranega zakonskega okvirja, in pričakovanja, da bo pristojno ministrstvo univerzitetni zakon predložilo v nadaljnjo usklajevanje in parlamentarno proceduro. RK RS se je zavzela za boljše sodelovanje med slovenskimi univerzami, večji pretok profesorjev, raziskovalcev in študentov in za to, da se v prihodnje odpravi ovire v medsebojnem sodelovanju. RK RS je izpostavila vprašanje sistema financiranja raziskovalne dejavnosti na univerzah, ki mora biti evropsko primerljivo in zagotavljati stabilnost ter razvoj novih področij. RK RS se je tudi poenotila, da je način objave podatkov iz študentskih anket stvar odločitve, odvisna od pravil, ki jih postavlja vsaka univerza glede na vrsto in namen ankete. Pri tem je potrebno zavarovati pravico javnosti do obveščenosti, hkrati pa poskrbeti za varstvo osebnih podatkov. Podatki študentskih anket ne smejo biti namenjeni javnemu razkrivanju šibkosti posameznika ali njihovi javni diskvalifikaciji.
Ob predaji predsedovanja prof. dr. Danilu Zavrtaniku, predsedniku Univerze v Novi Gorici, je prof. dr. Rado Bohinc dejal: »Prepričan sem, da bo RK RS tudi v prihodnje prispevala h kakovostnemu razvoju slovenskega visokošolskega prostora in poskrbela za ustvarjalno partnerstvo med univerzami in okoljem.« Ob tem se je prof. dr. Danilo Zavrtanik zahvalil za izkazano zaupanje in poudaril, da bo nadaljeval način sodelovanja s konsenzom, obenem pa si prizadeval, da bo delo RK RS prav tako prijetno kot doslej, »ko smo vselej našli skupen jezik in rešitve«. Za podpredsednika RK RS je bil imenovan rektor mariborske univerze, prof. dr. Ivan Rozman.