Konferenca o internacionalizaciji visokega šolstva in pomenu evropskih univerz

Vlada je posegla v avtonomijo univerz

Ljubljana, 31. januar 2014 – Zakon o davku na nepremičnine in izplačil tretje četrtine plačnih nesorazmerij brez zagotovitve dodatnih sredstev s strani financerja bo onemogočilo opravljanje osnovnega poslanstva univerz v Sloveniji.

Rektorska konferenca je 13. decembra 2013 z dopisom resornemu ministrstvu ‘Sredstva za študijsko dejavnost univerz v letu 2014’ opozorila na problematiko izvajanja dejavnosti visokega šolstva pod pogoji nestabilnega financiranja bodisi z vidika zniževanja sredstev, kar se je zgodilo v letih 2012 in 2013 bodisi povečevanja nenačrtovanih obveznosti, ki jih nalaga zakonodaja v letu 2014.

V dopisu smo navedli ocene finančnih posledic nove zakonodaje za slovenske univerze. Obveznosti univerz se bodo zaradi izplačila prve polovice tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah in zaradi davka na nepremičnine v letu 2014 povečale za 13 milijonov evrov, kar glede na sprejeti proračun pomeni zopet 5,7 odstotka manj sredstev.

Urgenco v zvezi z izvajanjem Zakona o davku na nepremičnine je Rektorska konferenca naslovila na Vlado RS že 7. oktobra 2013 in ponovno 18. decembra 2013, kjer smo podali tudi predlog za spremembo zakona in uvrstitev določenih nepremičnin, (to je tistih, ki so v lasti ali uporabi visokošolskih izobraževalnih zavodov, katerih osnovna dejavnost je financirana iz proračuna RS in se uporabljajo za izvajanje javne službe) med oprostitve, saj menimo, da je le-to tudi za financerja najboljša rešitev. Ministrstvo za finance je v dopisu 6. decembra 2013 odgovorilo, da se temu bremenu tudi univerze ne morejo ogniti zaradi sprejetega koncepta zakona. Kot navaja se od vsakega zavezanca zahteva prilagoditev strukture stroškov in virov financiranja, pri čemer obide dejstvo, da je vir financiranja javnih univerz državni proračun, za katerega je samo odgovorno.

V zvezi s pokrivanjem tretje četrtine plačnih nesorazmerij pa je Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vsem javnim zavodom s področja vzgoje in izobraževanja 16. januarja letos posredovalo navodilo o izplačilu prvega obroka razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah javnih uslužbencev, v katerem je navedeno stališče Vlade: »da mora vsak neposredni in posredni proračunski uporabnik zagotoviti potrebna sredstva za izplačilo razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah znotraj svojih finančnih načrtov. Izjemoma, če bo javni zavod izkazal, da sredstev za realizacijo plačila prvega obroka razlike v plači zaradi odprave tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah ne more zagotoviti, bo dodatna sredstva zagotovilo ministrstvo.«

S temi odločitvami je Vlada neposredno posegla v avtonomijo državnih univerz, ki je opredeljena v Ustavi in katere sestavni del je tudi zahteva, da mora način financiranja državnih univerz določati zakon. Temeljni namen te zahteve je v tem, da državne univerze že na podlagi zakona lahko predvidijo obseg finančnih sredstev, ki jih lahko pridobijo, s čimer sta jim zagotovljeni finančna stabilnost in varnost. Ta ureditev jim mora tudi zagotavljati neodvisnost od vsakokratne izvršilne veje oblasti ter od zunanjih političnih, gospodarskih in drugih zasebnih interesov.

Vlada je s svojo odločitvijo posegla v predvideni obseg financiranja, na katerega so -glede na okoliščine- univerze lahko računale; poleg tega pa poskuša podrediti univerze diskrecijski presoji izvršilne veje oblasti, ali imajo na razpolago druga sredstva, s katerimi bi lahko zagotovile plačilo odprave plačnih nesorazmerij in kolikšna ta sredstva so. S tem je Vlada posegla v avtonomijo univerz.

Državne univerze smo se odločile, da podamo zahtevek za zagotovitev sredstev za izplačilo tretje četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, in sicer v letu 2014 za prvi obrok. To našo odločitev utemeljejujemo poleg že navedenih razlogov z naslednjimi dejstvi:

–       nesporno je, da je obveznost države zagotoviti sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij za delavce, ki na univerzi izvajajo študijsko dejavnost v obsegu, kot to dejavnost financira država;

–       v dosedanjem financiranju je država univerzam v vsakem posameznem letu zagotovila dodatna sredstva za odpravo plačnih nesorazmerij, bodisi kot posebna sredstva bodisi v okviru sredstev za študijsko dejavnost;

–       država je s svojim neustavnim ravnanjem, najprej s spremembo 42. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki je določil drugačen kvorum za sklenitev Kolektivne pogodbe v javnem sektorju, in pozneje s sklenitvijo Aneksa št. 4 k tej pogodbi na podlagi take neustavne določbe zakona, ne samo opustila dolžnost pravočasnega plačila tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij, pač pa je tudi preprečila drugim delodajalcem v javnem sektorju, da bi to storili. Zaradi takega neustavnega in nezakonitega ravnanja država tudi ni zagotovila univerzam pravočasno in v ustreznem obsegu sredstev tretje četrtine odprave plačnih nesorazmerij.

Univerzam, ki jim je razrez proračuna za leto 2014 namenil dodatna sredstva za izvedbo druge bolonjske stopnje študija, bo ta sredstva pobral davek na nepremičnine. Izplačilo tretje četrtine plačnih nesorazmerij brez zagotovitve dodatnih sredstev s strani financerja pa bi onemogočilo izvedbo naše temeljne dejavnosti, saj univerze nimamo na razpolago za ta namen prostih finančnih sredstev.