Univerza v Ljubljani prevzela predsedovanje Rektorski konferenci – Na prvi seji največ časa namenili zakonodaji

Univerza v Ljubljani prevzela predsedovanje Rektorski konferenci – Na prvi seji največ časa namenili zakonodaji

Ljubljana, 31. januar 2014 – Danes se je odvila prva redna seja Rektorske konference Republike Slovenije (RKRS) pod predsedstvom Univerze v Ljubljani.  Predsedovanje za mandatno obdobje dveh let je prevzela od Univerze v Mariboru, predala pa ga bo Univerzi na Primorskem.

Rektorji slovenskih univerz so na seji največ časa namenili Zakonu o raziskovalni in inovacijski dejavnosti ter Zakonu o davku na nepremičnine ter odpravi plačnih nesorazmerij.

Po seji je predsednik RKRS prof. dr. Ivan Svetlik, rektor Univerze v Ljubljani, povedal: »Ugotavljam, da je RKRS razširila svoje področje delovanja in tako univerze usklajeno rešujejo skupne probleme. Največ časa smo posvetili Zakonu o raziskovalni in inovacijski dejavnosti. Sklenili smo, da se vse univerze aktivno vključijo v pripravo zakona, saj predstavljajo največji del raziskovalne dejavnosti v državi, zato pričakujemo, da ga bo ta pripravila v sodelovanju z univerzami. Univerze želimo imeti aktivno vlogo. Posebno pozornost smo namenili tudi problematiki financiranja univerz. Zakon o davku na nepremičnine in odprava plačnih nesorazmerij bosta univerzam naložila dodatna finančna bremena. V zadnjem letu so univerze že znižale stroške in privarčevale veliko sredstev. Porabili smo praktično vse rezerve. Pričakovanja, da bomo univerze izplačale tretjo četrtino plačnih nesorazmerij iz sredstev, ki jih sicer nujno potrebujemo za vzdrževanje raziskovalne dejavnosti, obnovo opreme in pokrivanje drugih stroškov, so neutemeljena in ogrožajo izvajanje naših temeljnih programov in posegajo v avtonomijo univerz. Vladi bomo poslali zahtevek za pokritje stroška plačnih nesorazmerij. Želimo si, da bi nas ustanovitelj in financer videl v vlogi reševalca krize in ne v vlogi dejavnika njenega poglabljanja. Na seji smo se dotaknili tudi študijske problematike na področju zdravstva. Izvajalci študijske prakse namreč želijo vse več stroškov zaračunati univerzam.«

Član RKRS in rektor Univerze v Mariboru prof. dr. Danijel Rebolj: »Veseli smo, da smo predali štafeto, saj so seje rektorskih konferenc vse zahtevnejše. Intenzivno delamo, da bi dosegali zastavljene strateške, razvojne cilje. Ne moremo jih dosegati v nestabilnem, nezanesljivem okolju. Potrebujemo urejeno okolje, primerljivo z drugimi državami, ki univerze spodbujajo in jim omogočajo, da so mednarodno primerljive. Pričakuje se, da bomo najboljši. Zato je pomembno, da RKRS opozarja na ključne ovire, da nastopamo skupaj in s tem dosežemo večji učinek. Potrebna je sprememba zakonodaje.«

Član RKRS in rektor Univerze v Novi Gorici prof. dr. Danilo Zavrtanik: »Univerze delujejo v relativno težkih razmerah. Nosimo nesorazmeren del bremena, ki ga je prinesla finančna kriza. Zato pričakujemo, da se naša država le zave posebnega pomena univerz poleg denarja. Denar, ki bi bil potreben za normalno delovanje institucij, je popolnoma zanemarljiv. Zavedati se moramo, da manj denarja pomeni manjšo kvaliteto in vse večji odhod mladih talentiranih ljudi v tujino«.

Namestnik predsednika RKRS in rektor Univerze na Primorskem prof. dr. Dragan Marušič: »Univerza na Primorskem ima specifične težave s financiranjem, ki izhajajo iz njene mladosti. Država ni upoštevala 73. člena Zakona o visokem šolstvu. Dogovorili smo se, da na naslednji seji predstavimo celovito sliko (finančnih) specifik univerz in podamo državi predlog, da izbrska nekaj milijonov evrov, s katerimi bi pokrila stroške ter osnovne potrebe vseh štirih univerz. Univerze poleg izobraževalne dejavnosti opravljajo tudi znanstvenoraziskovalno dejavnost. Želimo, da bo novi zakon to upošteval, da bo tudi univerza dobila sredstva. Le univerze imajo dvojno poslanstvo – izobraževati in znanstveno raziskovati. Če kaj lahko reši državo, je to injiciranje v znanost. Imamo možnost, da potegnemo talente iz tistih držav, ki so še v slabšem stanju kot mi.«